| Napisal/a Providence, v ponedeljek, 07. jan. 08 | 
       
	  	        
        
		
			             
              | Ocena urednika: | 
                  | 
             
			  
			            
              | Ocena uporabnikov: | 
                    (5 glasov) | 
             
	  		         
		 | 
       
	  
	  	       	
	 
 
Na okno so nalepljene oči. 
Pod snegom gnile, počene klopi 
gostijo majhne črve. 
 
Ledeno so me žrli, 
a v peči ona  kurila mi je s kostmi 
in hiša brez balkonov,  
strehe in kleti 
me je lovila po stopniščih 
najinih noči. 
 
Da vlakno sem bila, 
v tvoj plašč natkana, 
bi s tabo šla; 
potiho iz raglana 
bi ti o veščah šepetala, 
ki solze so ti spile, 
ko si spal. 
 
Bila pa sem le nitka s šala, 
ki je odpadla, ko si se odel, 
a ona je nanósila zrcala, 
da videla sem tisočkrat, 
da si odšel. 
 
Oči na steklu so se razpacale. 
Le nitka sem, 
ki v pari se utaplja. 
Lov je končan; 
čarovnica pa že 
sesalnik vklaplja.  
 
 
 
 
 				
	
       
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 
        
       
      
  |   
		  
        
					
		
		 Komentarji uporabnikov (8)  
				 | 
       
     
	
	
	 |