| Napisal/a zakawsky, v četrtek, 03. jan. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Brezčutne rezine kamenja
molčijo v ravnovesju.
Rahle vode
izmivajo sklede časa.
Za vrbami je nebo napeto
v loke obljub.
Stopam po obronkih ravnine,
skrćene od mraza in vlage.
Slutene oči se mi smehljajo.
V nečem je razlika
med lepoto in čutenjem.
Prav zdaj to vem, prav zdaj,
ko jemljem v roke
brezčutne rezine kamenja.
Iz njih bom sestavil
nove sklede časa.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
