Zgodnje jutro.
Razmetana, hladna soba
in tvoja slika, ki si mi jo
podarila
(od tega je že več kot leto)

...

V parku na jasi
v dežju stojim.

Pogled upiram gor
v nebo,
k luni in zvezdam,
ki jih ni.

P...

Bežiš v pozno pomladanski sneg
stopljen z medenino oblakov
bežiš v poznopomladanski veter
poln vonja nezrelih češenj
...

Hrepenenje...
to silno, neskončno...
Kot grom v viharni noči,
ki išče svobodo,
da odda svoj glas,
ki je tako ...

A sem lahko bela nocoj?
Zate?

A lahko odvržem vse?
Grehe, žalost, temo?

Jutro.
Sončno.
Tresoče.
Držim se za ograjo, da ne padem.
Oči se upirajo vame
in me suvajo kot puščice
v razbolelo tk...

Čeprav zdaj že
prodajajo razglednice obešanj
nihče še ni
fotografiral dostojanstva.

Prodal svoje ime,
ko proseč za uslugo,
kleče ,
strahopetno,
s pogledom usmerjenim v tla.
Ha,
mogoče za dva piva,
Beri dalje...