Koliko stoletij že sedi na robu prepada,
pod vrbo žalujko,
kjer globoko spodaj teče hladen potok.

Mrak je
in žge me v porah
trpko tih večer.

Težko mi je, ker ti v samoti
strežejo točajke,
težko mi je, ker vem, da v kriku ni utehe,
in moja misel, naj bo še tako ljubeča,
Beri dalje...

Dez pada, sneg snezi...zakaj pa moje telo zivi? Zakaj smo pa tukaj mi? V naravi je vse sozitje, vse ima svoj razlog in medsebojno zlitje, zakaj smo...

Problemi, problemi,
v moji glavi problemi.
saj sploh ne vem,
v čem je pravzaprav problem.

Domišljija, domišljij...

;) ...

Kako naj povem ti da ljubim te,
ko pa zame ne zmeniš se!
Raje lažem ti,
kakor pa da se izmikam izpred...

Hodim.
Samo zvoki oddaljene ceste.
Hodim.
Med kuglami umetne svetlobe,
ki je iluzija.
Ker je tema.

Vsak je zmeraj sam.
Pa ne tako zelo,
dokler so še trenutki,
ki nase vežejo
poglede, strast
občutk...

Prijazen pogled in majhen nasmeh,
iskrice v očeh in prijaznost v dlaneh.
Ona je s tabo povsod kamor greš,
najde...