| Napisal/a abigail, v torek, 18. dec. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Kdo si žalost,
ki tičiš
trmasto v globini,
kaj si žalost,
ki ne greš
z grenkimi spomini?
Si del mene - mila,
da učiš
v grenkobi me ljubiti,
si tuja sila
in želiš
me v sodbi pogubiti?
Kaj si žalost,
ki ne pustiš
se blaženo izjokati,
kdo si žalost,
ki me žgeš
in se ne daš sežgati?
Kako naj ti
sploh ubežim -
kraljica vseh porazov -
kako naj se
več ne bojim
tvojih tisočev obrazov?
Mi boš sledila
tja na oni svet,
grenko polna strupa
in polnila
spet in spet
posodo mojega obupa?
Pa vendar vem,
da si zlobna vila
del tega sveta,
in ko jaz zdaj grem,
ker si me ubila,
z menoj ne boš odšla.
Kot si jaz želim,
me boš zapustila
po sreči hrepenečo
in potem se umirim,
ko boš ti trohnela
pod prižgano svečo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
