| Napisal/a abigail, v ponedeljek, 17. dec. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko življenje kot strip
iz hipa v hip
brez vsebine dojemaš
in se ne poznaš,
ko se brez ljubezni prodaš
in le koristi objemaš,
od zadnjega upa ostane
le še olupek banane,
na katerem dokončno pogrneš;
vsemogočni denar
postane vladar,
vero v kaj več s prezirom zavrneš.
In ko vse vrednote
kot vojne sirote
občutiš le kot sramotno blamažo,
s praznino v duši
in čeprav svet se že ruši
zaupaš naivno v stik z embalažo,
s srečo na tleh
in z željami v smeteh
veruješ le še v reciklažo...
EPILOG:
...in potem sam s sabo sprt
težko čakaš na smrt
naivno prepričan, da vse se razblini.
A tvoj lastni pohlep
te vtakne v žep
nekomu, ki kot ti hlini
korist in zaslužnost,
da potisne v sužnost
vse, kar se ne ubrani;
kar kot živ si verjel,
boš zdaj v večnost živel -
s tem zakon karme se hrani.
Se recikliran v denar
še počutiš vladar
v kovancih, ki so po žepih poskriti?
Si še fin gospod,
ko vohaš strah in pot
in smrad zatohlih riti?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
