Napisal/a noodles, v četrtek, 13. dec. 07 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Polnoč odbila,
poražen odhajam
v mrak,
v daljavi slišim
zadnji vlak...
Na peronu sam slonim.
kot bleda senca tam stojim,
mrazijo dežne kaplje mi obraz
v hladnem zraku sliši se neznani glas...
Skozi okno vagona vrgel bom laži
zabrisal za sabo umazane sledi
pustil usodi da me umiri
da čas zaceli razklane mi dlani...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|