Ničesar ti ne zamolčim,
čeprav se zdi, da vse.
Vse, kar sem, vate položim
in v Pesmi najine.

Samo tebe še izdamo, mavrica.
Ti je že Leonardo razodetje
pravil? Harmonija, naravno mletje
se nezadržno bliža....

Kremiranje?
Daj no mir,
kdo še teži k temu,
da do večnosti leži
brez kurca v temi
globoke zamlje?

Mi rožmarin krasi deželo mojo,
marjetka vabi vedno me igrivo,
tam planika iz skal krasi gore,
le krizantema raste sramežlivo...

Si ti postavil mi mejnik,
ki briše mejo pred potem in prej?
Si prizadevaš vame postaviti spomenik,
ki z vso težo bi spominjal me na ...

1. Ta angel
varuh moj
si ti.

2. Ki me
vedno varuje
pred vsem
hudim v
mojem življenju...

Izginotje obraza sreče,
hrepeneča pot razuma,
dejanje je le ideja,
ki ne najde mi poguma.

Ko bilo tako mi je hudo,
da srce skoraj je zastalo,
v trenutku znova je poskočilo,
ko tebe je spoznalo.

Stopiti iz avtobusa
pogledati v razpokano fasado ljubljanske drame
čutiti destilacijo zmenka z Nietzschejem
v imenu rože...