Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

V parku Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a tomm, v sobota, 17. nov 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (1 glas)
 

S svojo tišino je sedela
pogled ji bil je otopel
okolica ji dala ni veselja
zrak žalosti v prsih jo je prevzel.

Prvič v življenju
se moj pogled je zaustavil
na ženo stisnjeno v krču žalosti,
me gnalo nekaj je k njeni klopi,
da bi izgnal vso tugo njenih dni.

Kar brez besede
momljajoč le - oprostite,
sem sedel tiho poleg nje
tudi jaz sem gledal
dolgo le pred sabo,
dokler si nisem obrisal solzi dve.

Pogledala me je odkrito in v čudu
kaj jokam če tako zravnan sedim;
saj ne da mi je zlo ali težavno,
le čustva njena sem sprejel
in žalost njenih dni.

Na zvoniku ura je odbila že dvanajsto,
iz nje sem črpal žalost in skrbi
začutil močen tok sem v njenih žilah,
ko je spoznala ljubeč pomen
vseh mojih besedil.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a Rika, v 19-11-2007 17:06,
1. V parku
Nimam kaj za dodat kot lep, ganljiv opis.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo