Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Ogledala otroških radosti,
bežeče so misli odpeva,
bežeče v grenkobi osame.
Ogledala so duša,
a v duši je nemir,
ogledala ga ne kažejo.
Mavrična bodeča žica,
ki kljuje notranji mir,
obstane tam nekje v obupu,
obstane kot vklesana.
Preveč stvari naenkrat,
vseeno jih preveč dojamem,
vedno znova me ubijejo,
vedno znova spet oživijo!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a neznana, v 18-11-2007 12:04,
1. ...
otrokom je res najlepše...
Objavil/a ajda, v 19-11-2007 17:17,
2. Otrocarije
in morda odraslim, ce pustijo duso otroka se vedno razgrajati...delati se, da te ne zagrabi v svoj ples, jo odganjati, ko se prikrade ,je tisto, kar nisi in dostikrat je tako, morda le zaradi dopasti se nekomu, ki razmislja podobno ali enako.
Morda pa ta pesem ne bi smela nositi naslov Otrocarije, ker napisano nic kaj ne diha s tem naslovom, klic in morda opomin ...
(1 glas)
