Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Tik nad tlemi: trdimi in pekočimi, je drsela nežna lahkotna kepa vate. Zatikala se je v iz tal sikajoče bodice. Puščala vlakno tu, vlakno tam in počasi postajala vedno manjša in manjša.
Na črnem asvaltu, kjer zvečer v luninem siju skrivnostno zasijala je modra meglica sanj, pa se je z iskrenim nasmehom priklonila luni in nabirala nitk do jutra, da zvečer morda teh nekaj ponovno zasije:
v temi bombažne duše.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
