Kaj misliš, da mi je lahko,
ko ne morem gledati ljudi v obraz,
ker se bojim,
da izbruhnila bi v jok?

Beseda opaja,
podoba zavaja,
bistvo zavito v temo...
oči hrepeneče,
k tebi me vleče,
misel zaustavi telo... ...

Zemlja joče.
Veter tuli.
Vse smo bliže
sodni uri.
Zadnje jutro
se rojeva,
med oblaki
luknja zeva.

Ko vprašal bi Helena,
mar ti sreča je zdaj dena,
pravil bi ti da nikoli,
polni boli njegovi bli so dnovi

Kaj ti...

Pijan in krvav od ran,
in roke,
ki so te božale,
boem moj,
te vračale v mene
in vase,
in usta, ...

kot ogledalo skrinj uma
čakam na odzven
jutrišnjega dne

Bo zadišal veter,
ki bo spletel kito
kožnih celic odprtih dlani?<...

Veš Sonce, za tebe imam vprašanje,
kam odhajaš ko objamejo me sanje, im luna, zvezde mi v noč krase nebo,
kod skrivnostne ti poti...

In sanjam, da te pokrivam
s svojo odejo, opazujem
kako miren je v snu tvoj obraz.
Poljubim te, rahlo kot dih,
da ne zmotim...

V temni modrini tonem v neskončnost,
neskončnost drugega sveta, onostranstva;
neskončnost temnega, skrivnostnega življen...

Zaprosim za pozdrav neba,
za nežne kaplje iskrenih
modrikastih oči povezanih
v neskončen venec življenj.