Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Dihaš mene.
Zrak,
otožne stene.
Dih spet s harmonijo,
sožitje išče
spevno rimo.
Ti siješ sonce,
rumeno in nič bledo,
sojna tihota,
v žarku vse stopljeno.
Jaz pa diham zvezde,
usodo iščem sama,
ukradeš mi nasmeh,
praviš:
"ne sanjaš, črna dama."
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (4)
Objavil/a VILINČEK, v 23-10-2007 00:05,
1. dihava
Zanimiva pesem, delno spisana v svobodni obliki, a v lepem harmoničnem ritmu. Vsaj jaz sem ga ujela. In konec zaključen z rimo, kar da nek čar in zaključek vsemu.
Objavil/a Providence, v 23-10-2007 02:36,
2. dihava
Ljubko, z izrazito naivnim tonom. Nalašč? P.
Objavil/a ajda, v 23-10-2007 09:36,
3. dihava
dihata v temini noci...skrivnostna dama...in noc vaju objame in skrije v svoje zavetje....
vsecno!
lp,ajda
Objavil/a macek muri, v 23-10-2007 20:05,
4. DIHAVA
Čutim, da ti ni všeč in ti si ledena do njega. Opisala si sebe, kot neko hladno bitje. Le zakaj saj vsa žariš.
(4 glasov)
