Beseda prekmurska, težko jo razumeš,
Če od drugod si, če tam ne domuješ,
Je pristna vesela, njim razum...

Tako težko praznina v srcu mi leži
tako hudo mi misli begajo v spomin
se puščice zabodle so v srce
in pustile krvave ...

nebo je zjutraj čedno umito 
nočna rosa osvežila je naravo

vse, kar bilo je s temo skrito

pokaže zdaj podobo pravo

Vedno te lahko povabim zraven,
Da boš nosil tisoč starih kovčkov,
V katerih se skriva le nekaj
Na pol popisanih papirjev

Pada prah tisočink kot v snu,
tako nesramno igrivo,
tako prekleto minljivo
in se zajeda v ta večen Tu.

...

Prah zakril je ves moj svet
na obzorju videti ni zvezd,
grajski stolp pa še stoji,
davno poln je biu ljubezni.

Le kamnite stop...

Zvezde so vesele,
na nebu zažarele,
noč temna postala
je vesela,
iz mene žalost je vzela,
zdaj se...

Podaril sem ti svoje srce
rdeče čvrsto živo
vzela si ga in ga poljubila
ga pobožala
in spravila blizu...

Raztrgane bele niti
pajčevine spomina
sam na pšeničnem polju sredi zime
svet pa velik in prostran
neokrnjen pred tvojimi nogami...

Čeprav srce gorelo zate ni,
priznam , osvojil si me,
me čustveno, ne lažem si,
 telesno podredil.