Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Počasi, nežno, se igrava greh. Kot mrzel dež si mi, na neznanih poteh. Ne vem če je lepo, morda … Nekoč.
A zdaj le hočem vstran, v objel drugačnih rok. Pa ti me nočeš dati, četudi ti pravim, tako, naskrivaj z mrzlimi dotiki. Ti le vztrajno, nadležno, iščeš v meni nekaj, kar ti bo spet dalo poleta. Da se boš jutri pred ogledalom spet lahko delal srčnega poeta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
