| Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kot,da nisem to jaz, stopam po ulici,
tujka sama sebi se zdim,
in naenkrat ostrmim…
Zagledam te tam na drugi strani,
živahen je tvoj korak, ubrani,
smeješ se in nekaj govoriš,
tak si kot ,da na drugem planetu živiš!
Kako naj pridem čez,
nikjer ni prehoda,
nikjer ni prazne ceste,
promet je neusmiljeno gost,
ne ozrem in ne najdem ta most,
ki pripeljal bi me do tebe…..
Ti pa se počasi oddaljuješ,
vse manj je možnosti,
da te dohitim
in da s teboj govorim…..
Kdove, če te bom še kdaj uzrla,
če bom kdaj še videla tvoje oči,
slišala tvoj glas,
šla z roko preko tvojih las….
Pogled se dotakne veselega para,
trpek okus mi srce para,
ko spomin se mi prebudi,
na takšne najine dni…
A ostal boš večno moja svetilka,
ulična svetloba moje duše…..
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
