Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Listje odpada ,cvetje veni, ko tavam po stezi, na kateri tebe več ni…. Zgubil si se mi nekje , odšel po cesti, ki vodi do nje, a jaz naj te čakam in upam, da našel boš kdaj še pot do mene….
Stojim nema in prižigam ogenj v spomin, saj v srcu še s teboj vedno živim…. Zakaj si odšel in pustil me samo, da tavam in iščem toplino, ljubezen, a te več nikjer ni, ona še samo pri meni v duši spi…. Kako si mogel mi to narediti, kako ti je uspelo me tako kruto zapustiti, mi vzeti vse sanje in upe, jih zmetati in vreči kot listje na kupe…. In zdaj naj iščem med temi kupi jesenskega listja, svoj list trpljenja, svoj list tega žalostnega življenja in ga raztrgam in ga uničim, saj se ne splača, da se zato trpinčim….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
