Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Nebo joče z menoj, ko stopam po teh poteh, ki sva jih skupaj prehodila in se ob toplem večeru ljubila…. Vem, ti si pozabil, tebi bila je to le avantura, a mene še srce boli in v duši tišči,
ko se spomnim tistih dni…. In glej izza temnih oblakov in teh težkih korakov, se sonce prikazalo je in me ogrelo, kot bi mi hotelo pokazati, mi dati, vso svojo ljubezen in me z njo obsijati… Čas pa neusmiljeno teče, tako kot spomini bledijo in lepega dne se bo zgodilo, da me sploh več ne zabolijo…...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
