| Napisal/a marina45, v ponedeljek, 20. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Nebo joče z menoj,
ko stopam po teh poteh,
ki sva jih skupaj prehodila
in se ob toplem večeru ljubila….
Vem, ti si pozabil,
tebi bila je to le avantura,
a mene še srce boli in v duši tišči,
ko se spomnim tistih dni….
In glej izza temnih oblakov
in teh težkih korakov,
se sonce prikazalo je
in me ogrelo,
kot bi mi hotelo pokazati,
mi dati,
vso svojo ljubezen in me z njo obsijati…
Čas pa neusmiljeno teče,
tako kot spomini bledijo
in lepega dne se bo zgodilo,
da me sploh več ne zabolijo…...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
