| 
	        
        | Napisal/a felicko, v sreda, 05. sep. 07 |  
        | 
			             
              | Ocena urednika: |  |  
              | Ocena uporabnikov: |  (4 glasov) |  |  
 
Ljudje smo bitja,ki hodimo po poti življenja
 polni trnja in ognja.
 Povsod sami.
 V ljubezni, ko se rodi,
 ob bolečini rojevanja
 in, ko nas požira tema.
 
Le včasih se ujamemo v skupen korak.
 Koraki pa težki, v skupni muki,
 podajamo si roke, močno,
 kričimo, da smo bratje,
 zadnji v rodu.
 
 In vse kar imamo,
 misli, občutke...
 vse to se deli
 in nič ni bolj noro,
 kot dajati svoje
 in jemati tuje.
 
 In potem se zopet osamimo
 v bitje v katerem gremo skupaj
 k veliki temi.
 Držimo se močno, a vendar -
 BREZKONČNO SAMI.
 
 
      |  
| Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 |   
        | Komentarji uporabnikov (6)   |  |