Sem le clovek, ki hodi po mrzlem svetu z enim krilom na ramenih.

Sestejva se.

Uporabiva tudi tvoje krilo in se predajva neskoncnost...

Moja so polja, njive zorane,
moje so steza, travnik in gozd,
tvoje so misli meni poslane,
tvoj sem, ostajam, komaj le gost. ...

ljubim

.

Bili smo ...
prav takšni kot danes
in jutri ne bomo
vzcveteli ...

Bilí smo ...
boj za obstanek
in v očeh nosil...

V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.

Živim življenje to,
ni vse kar se vidi lepo,
tudi iskra v očeh ne pomeni sreče te,
to in še več, sem spoznal...

Srečko,

nate sem se spomnila,
ker tudi moja okna
niso zastra.

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preve...

Slike naju vračajo
na prvo mesto,
kot znajo...
Ko sva se še čudila vsemu,
avtomobilom, mimoidočim ljudem... Beri dalje...

Odmevi pogledov in v njih bolečina,
na dlani odsev vsega kar umira
v tej zlomljeni duši, ki v senci luči
joče brez solz in nesliš...