Gledaš me v vsej svoji bedi, in nimaš predstave o tem kakšne so videti veje, ki se zažirajo v globine korenin. Požiraš me dokler se

Beseda opaja,
podoba zavaja,
bistvo zavito v temo...
oči hrepeneče,
k tebi me vleče,
misel zaustavi telo... ...

Rad metulj bi bil,
ki bi krhkih kril poletel
do sonca in nazaj,
ter sedel na tvojo dlan.

Samo ozrem se
in utrne se mi toliko vprašanj.
Odgovori mi sprožijo slabost.
Se sploh splača bruhati?
Je boljše izbljuvek požret...

Pisma nisem napisala.
Če bi ga,
ga ne bi odposlala.

Zato zdaj čaka prazna stran
in svinčnik top
na bolj&s...

Tvoj omamni nasmeh,
tvoj očarljivi pogled,
želim.

...

Počasi ustavlja se kolo,
se skončuje makadamska cesta;
pod soncem od prahu dušeča,
pozimi spolzka, s padanjem preteča,
posuta ...

Prepozno je trosil iz sebe želje                  ...

...

Za mizo sama sedim,
kadim.
Plamen svečke osvetljuje
moj obraz.
Moje misli vsepovsod,
pa vendar ...