Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Zopet je ena takšna čudna noč, ko mi ne pusti spati in mi ne pusti se z lepimi sanjami igrati! Duši me ,stiska in me boli, nikakor me iz svojih blodenj ne izpusti….. Ta poželjiva ,nepotešena strast, v meni se kopiči
in hoče me v svoj vrtinec ujeti, da me uniči! A jaz se je otepam, ne želim si je, nočem je!!! Zakaj tako? Ko vendar bi mi lahko bilo lepo….. Pa kaj mi bo vsa ta lepota, vsa ta sladka pohota, če sama v postelji ležim in tega kar si želim , tako nikoli ne dobim….. Kaj res pri meni mora obstajati ta bolečina, ki mi dušo reže in jo deli na lepe, a uničujoče strasti!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
