Lajež divjakov v noči
je poslal oznanjat luno dnevu.
V šepetu škrtanja pod nogami smo iskali plemena,
zamrznje...

Ali si že kdaj videl pesem?
Potem pa pojdi z menoj v Velenje
na finale odprtega turnirja v ping pongu.

Sledi puščala je pot siromašne,
vojaka hrabrega nos'le ga pokončno.
Omagale so misli mu nejasne,
kot preje tanke skrivale neskončno....

Občutja so kot govorica duha
obnavljajo v meni smisel življenja
skozi mene se pretakajo vetrovi želja,
a jaz si želim le ves...

Si kdaj videl?
Si kdaj resnično videl?
Skozi odsev tvojega pogleda,
skozi razgretost tvoje kože,
skozi odmev tvoj...

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

dve solzi,
ki tiho hitita
iz oči čez lica,
čez cel obraz
to sem danes jaz ...

Hrepeneč po tem, da lahko bi te ljubila,
sem pustila duši sanjati svoje sanje.
A srce ledeno ni sprejelo tega povabila,
Beri dalje...

Na dlaneh sinjega neba,
beli labodje letijo,
železna srajca vleče tja,
kjer celo leto v miru živijo.

Oko strto ...

Ni dolgo kar je umrla

še seva telesa lahen opoj
Ko jo gledaš golo pred sabo
komaj zadržuješ smeh.