Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Gledam ga starčka, nebogljenega in samega, kako prazno zre preds in z mislimi kaj vem kje…. Ali res mora biti tako, da v življenju ti je usojeno to, da končaš izgubljen in
sam ne veš kako ti je hudo…. Pa bil je včasih kot mladenič, gibčen in poln življenja, srečen in brez trpljenja…. Kje zdaj si oče ti, v kateri svet odplaval si, a res se vrnil ne boš in me spoznal, ter se mi kot ti znaš lepo nasmejal….. A ti zreš, zreš v neki meni neznani svet in s svojimi modrimi očmi praviš,da odideš spet…..
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
