Napisal/a inca, v sobota, 18. avg. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

in me popade tisto čudno stanje
da se ugriznem v koleno
in pojem kanček tečnobe
 
potem odrežem šop las
ker si želim svobode
in to ne spremeni nič

z napol pričesko sedim
na roza stolu in si želim
da bi bil dan moder

pa je vse brezbarvna mavrica
v senci mojega drevesa
sredi kraljestva melanholije

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 20-09-2007 07:12, 1. tečnoba dobro si ujela to tecnobo in ji pustila razgrajanje v mavrici, ki je ugasnila barve, le za trenutek in mislim, da je melanholija slaba vladarica nad teboj..  znas jo sklatiti s prestola    vsecno!    lp, ajda   Objavil/a Sinatra, v 20-09-2007 12:58, 2. Negativna pozitivnost Ravno zato ker uporabljaš motive, ki me zmotijo in v meni zbudijo odpor in nelagodje, se mi pesem dopade in nazadnje res vidim popolno skladnost z naslovom.  Neopazno res pričaraš tečnobo, ki se prenaša tudi name in me grabi. Pesem omogoča razmevanje, vživljanje in ne dopušča prostora za karkoli drugega kot za tečnobo.  Tehnično neoporečno a vseeno me zmoti ta tematika, ker vzbuja težko ozračje in skoraj spodbuja samodestruktivnost. Zato lahko rečem : da je kot roža, ki bi morala cveteti a namesto tega le stagnira in nikoli ne vzcveti.