Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Pogrešam prazno ulico,
tako, kot je bila tisto popoldne,
ko sem se vračala domov.
Na vogalu me je pozdravil
vonj svežega asfalta
in pot domov je bila temno siva
skoraj črna.
Iz strani so pogledale veje smrek
in pa tistega macesna,
ki je soseski vsako jesen
podaril mehko preprogo svojih iglic;
med njimi pa vsiljene
kričeče pisane rože
ostarele sosede.
Pogrešam našo ulico,
prazno, kot je bila tisti dan,
dan, ko sem se vračala domov.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 06-08-2007 20:14,
1. Dom
Iz strani so pogledale veje smrek in pa tistega macesna, ki je soseski vsako jesen podaril mehko preprogo svojih iglic;
moje oko se je kar spocilo na tej pesmici...prelepo...
lp, ajda
Objavil/a maja04, v 07-08-2007 10:56,
2. ...
dan mi polepša, ko vidim, da je drugim všeč, kar sem ustvarila. hvala
(0 glas)
