Morala sem priznati.
Boj sem izgubila.
Moja notranjost pričela je jokati.
Bolečine te ne bom pozabila.

Smešni ljudje se ne smejijo,
v otožnosti se šale rodijo.
Humor ustvarjajo da preživijo,
ko lastne napake bolijo...

Poglej,
je to pomladni cvet,
ki daje mi ta eleksir,
da moč mi je buditi
čut ljubezni. 
Ves gol Beri dalje...

držiš se mojega telesa in ječiš
odrinem te da padeš vznak
gledaš me s tistimi širokimi črnimi ze...

Puščoba, sama puščoba,
siva pokrajina,
trohnoba, sama trohnoba
v drobju mojga spomina,
brezglavo mi dirja sivi konjič...

ostale so črepinje tvojih dni,
na mojih dneh,
kot kake mučne sanje, ki sva jih
kovala v kilometre
in pletla v milje....

"Hrvati in Slovenci,
nestrpnost širi se med nami. ...
Kdaj to se bo končalo? ...
Bodite domoljubi."
...