Napisal/a Tomi, v sobota, 30. jun. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Volja je neustavljiva moč,
je neke vrste vztrajnik
je trdna, močna kot beton,
če je ljubezen oddajnik.
V njeni moči sem živel
si urejeval vtise,
neke sem si vkoval
ostalim dal odpise.
Včasih rado se zgodi,
da te vtis zavede
tako sem znanki neki dan
prišel kopati grede.

Zatekel sem jo v postelji,
o spolnosti je brala,
bila je z njo nafiksana
že s pogledom se je vdala.
Preživljala je postni čas
zato sem toliko lažje
začel namesto več gredic
obdeloval le njeno.
Zelo zarasla je bila
kosmata ta goščava,
sem komaj se prebil skozi njo
me čakal je pred vrati,
klitoris njen res velik
me zaustavil kot za šalo.
Začel sabljati sem se z njim
dokler se ni povlekel,
takoj za njim naprej hitim,
a sramna kost kot skala
spustila se je nizko dol,
nikakor se ni vdala.
Je obupana pomagala
ker jo je sila gnala
vročina iz nje je puhala,
da se je izsušila,
odšla sva hitro v njeno kad
z malo mlačne vode
je dvignila noge v zrak
začul sem krik ugode.
Pomladil sem kot strokovnjak
zapuščeno postojanko
da nisem močne volje imel
bi imela njo za rajnko.

Saj pravim, da je volja
edina prava moč,
daje dobre rezultate,
če je praktik navzoč.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)