Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 

Ko iskrica se v iskrici prižge /07 Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a vvooodnarka, v sobota, 23. jun. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

1. Ujeta luna
2. Imel v rokah.....
3. Sanjala sem.... 
4. Črna griva 1.del
5. Črna griva (predelana pesem)
6. Ples morske deklice...
7. Dotik

8. Ptice petje...
9. Zdaj vem...
10. Tvoj dotik
11. Tvoja dlan
12. Starost prišla si...
13. Starost....
14. Potopil sem se...
15. Spustila se je noč...
16. Mavrica
17. Morje...
18. Morje...
19. Pero
20. Na tvojih krilih...
21. Slastni sad...
22. Angel...

UJETA LUNA

"Navdih" Pisanje pesmi na fotografijo
(15.6.07)

Ujeta luna nepremično zre,
ko zmaj uklenil jo za vedno je,
prepozno zdaj,
da bi ga zaprosila,
še zadnjič k oknu je stopila,
še zadnjič osamljeni sireni svetila.

Sirena v daljavi išče izgubljenega mornarja,
na skalah čakala ga je kot vkopana,
oblaki sivi prekrili so nebo,
morje začutilo sirene dotik,
v tišino objelo je obalo.

  ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

IMEL V ROKAH.....

"Navdih" Sanjan sel sveta (23.6.07)



Imel v rokah sanje je človeštva,
prepustil njihovim željam je košček svoje duše,
obdaril jih z darovi in pregnanstvom...
naselil v njih nemirna srca.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

SANJALA SEM...

"Navdih" Sanjan sel sveta (25.6.07)



Sanjala sem kako se svet vrti,
okoli ljubezni,
okoli človeštva,
kako dobro prevlada nad zlem.
In očiščena srca,
zapustile so mržnje,
naselila se je dobrota.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

ČRNA GRIVA
(pisanje pesmi na sliko 13.7.07)

 

Črna griva galopira,
ji ritem valov zaigra,
v plesu kopit, čuti utrip,
nalahno kot balerina,
se elementu, s srcem je predala.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::


ČRNA GRIVA
"Predelava pesmi " 18.7.07

Peresno, lahno te nosijo kopita,
nevidna peresa,
ki so očem skrita,
griva... igrivo v plesu plapola,
s stasom moči, v hipu omrežila.

Z ritmom kopit objemaš obalo,
začutiš njih zven,
na koži kot objem,
da srce igra,
kot ubrana violina,
se spoji in zazveni z valovi valovanja,
ko se ustavi čas za morska praznovanja.

Prežeta z morsko milino, svežino,
penečih mehurčkov, valov,
se najlepši odtenki morja iskrijo,
topijo v poljubih svilenega sonca.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

<!--[if !vml]-->DOTIK
» pisanje pesmi ob sliki 25.7.07 »

Dotikaj se me nežno in ljubo,
naj v krčih čutim stvarstva melodijo.
Pred teboj stojim, božansko glasbilo,
da ubrano na citre zaigraš,
prisluhni kako že zvenijo,
naj zadrhtijo, bobnijo,
se v valove strasti potopijo,
da se vroča lava izlije,
vse obline, vršace, prekrije in zalije,
da v tvojih očeh,
se v potu naoljeno telo zablešči,
kot nebesni sij.

:::::::::::::::::::::::::::::::::

Ples morske deklice...
(25.7.07)

Pleši z mano morska deklica,
s poljubom me prebudiš v princa,
da postala bova ljubimca,
na otoku postavim ti rajski svet.

V globinah morja in onkraj neba,
bo kraljestvo za naju dva,
se bova objemala v valovih morja,
pohajala po čudesah sveta,
se s sončnim zahodom kopala,
žarela kot bisera,
v objemu morja kristalizirala,
se z bogovi družila.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

RUBAIJAT

PTICE, PETJE…

Ko ptici trn, globok se zadre,
še zadnjič svojo pesem zapoje,
zažvrgoli bolečih stihov zven,
prežetih svobode, melodije.

Se v ušesih, srcih, naseli,
tam si prostorček najde večni,
podari najlepše pete strune,
zatresejo, zagrmi, zadoni.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

ZDAJ VEM...
(odgovor na Vilinčkovo pesem)

Da v mojem srcu je skrit izvir smeha,
ki ne upa na plano se izlit,
kot, da pod ključem čuva skriti zaklad,
ker ne upa se na svetlobi sonca iskrit.

Da v mojem srcu sanje tkejo noč in dan,
obdarijo me z gnečo,
življensko srečo,
se odpravim ji naproti,
z vedrino na licih, s toplino v srcu.

Da moje srce z dotikom topline,
objema in boža vse ljubljene,
se z dotiki predaja žgolenju ptic,
in cvetlic, travniških rožic.

Da otroških oči gledam v svet,
a srce čuti globino, toplino,
prostrano modrino neba,
širjave sanjskega sveta.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

TVOJ DOTIK...
" pisanje pesmi ob sliki 1.8.07 "

(pesem po kateri je nastal Triolet " Tvoja dlan ")

Tvoja dlan kot zdravilo za moje telo,
prežarči z energijo me skozi kožo,
ogreje, razneži, vzvalovi, vzdrhti,
me v vseh delčkih z ljubeznijo prepojiš.
Mi plašč ljubezni za vedno podariš,
me ogrneš, k sebi priviješ,
zdaj tvoja sem vsa,
vseh bolečin ozdravljena,
z eleksirjem moči stvarstvom obdarjena,
kot boginja ljubljena.

::::::::::::::::::::::::::::::::::

TRIOLET

TVOJA DLAN… 

Tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, me prežarčiš z energijo,
prepojiš vse delčke z ljubeznijo,
tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, se v plesu rajskih ptic spojijo,
vzvalovijo, nežno zapoje.
Tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, me prežarčiš z energijo. 

Pod plaščem ljubezni vsa vzdrhtim,
tvoja sem vsa, kot boginja ljubljena,
eleksirjem moči, stvarstvom obdarjena,
pod plaščem ljubezni vsa vzdrhtim,
biserom stvarstva pod srcem obdarjena,
s tvojih dlani v moje položena,
pod plaščem ljubezni vsa vzdrhtim,
tvoja sem vsa, kot boginja ljubljena.

:::::::::::::::::::::::::::::::



STAROST PRIŠLA SI...
(pisanje pesmi ob sliki 13.8.07)


Starost prišla si,
tiho šepetaš mi,
nežni tvoj dotik,
spreminja me vse dni,
sem dete bil,
zdaj osivel,
in ne več tako čil,
a v srcu čutim,
še vedrino, mladost,
ki skozi žarke se povzpenja k nebu,
saj si želi,
da k mavrici poletim,
se z zvezdami veselim,
vseh svetlih dni,
ki pred mano se razprostrejo,
da se sprehajam,
po travniku jesenskih rož,
ki dišijo,
že malo uvelo,
a še vedno v srcu dehtijo,
se vsakega metulja veselijo,
da po ustnici poboža,
ki ji barva rdeča je zbledela,
kot roža,
ki jo ploha dežja je ujela.


::::::::::::::::::::::::::::::



STAROST....
(pisanje pesmi ob sliki 14.8.07)

Starost prišla si,
ne, da bi kaj mi sporočila,
tiho za roko si me prijela,
me s svojim plesom zapeljala,
kot v rosnih letih sva odplesala,
sem upehan se te oprijel,
nič več tako zal,
zdaj betežen in star,
tu sedim,
se po spominih sam sprehajam.


::::::::::::::::::::::::::::::
POTOPIL SEM SE...
(15.8.07)

Potopil sem se vate svet,
zdelan od bremena teže,
ki čedalje bolj globoko reže,
se počutim kot ujet,
saj je umetnost dandanes preživet,
je srce z menoj,
a duša tava pod oblaki,
se v temi globin dušim,
mi z lic ušel je smeh,
humor že davno tega je zamrl,
oči so težke od bridkosti,
so priča vsega kar skeli,
da notranjost ječi,
težek je tu vsak vdih,
me svetlost duše k sebi kliče,
se ne zmenim dosti kaj poreče,
se iz teme je težko povzpeti,
in zamenjati za svetle dni,
ki sonce greje jih z vseh strani,
ko po dežju mavrica nebo objame,
se ji ptice v ples pridružijo,
z otožno pesmijo,
daleč, daleč odmevajo.

:::::::::::::::::::::::::::::



SPUSTILA SE JE NOČ…
(pisanje pesmi ob sliki)

Spustila se je noč,
dnevu vzela moč,
se mesto prebudi v spektaklu luči,
vrvež hitenja na ulicah se umiri,
mesto v novi podobi zadiha,
se po končanem utripu,
na ulicah vrvež hitenja umiri,
toliko poti,
neskončnih poti,
se neznanec jih prestraši,
se popotnik jih v srcu,
znova in znova veseli,
kot le otrok se zna igrače.
Toliko poti,
katero izbrati ?
za korak postati in nadaljevati,
kot novega jutra,
se novih poti veseliti,
se v temni noči ne izgubiti.

:::::::::::::::::::::::::::::::


MAVRICA

Si metulj prozornih kril,
s paleto svilnih barv,
slikarju jemlješ dih,
pred tvojo lepoto očaran poklekne,
se oči mu orosijo,
ko začutijo drget pajčolinastega krilca.

S paleto svilnih barv,
si najlepši stvarstva objem,
te mati zemlja poljubila,
za krilce lahno dotaknila,
da bi tvojo lepoto večno naredila.

Si metulj rajskih krilc,
nadzemeljske lepote,
a tvoja večnost je izgubljena,
zemeljskim bitjem,
z utrinkom spomina podarjena,
dragocena,
smo na hvaležnost pozabili,
da bi ti z objemom vrnili,
se ti za dar,
obrušenega diamanta zahvalili.

::::::::::::::::::::::::::::::::


MORJE...
(21.8.07)

kako dišiš,
zapiram in odpiram oči,
v tvojo veličino stremim,
za vonjem hlastam,
nastežaj vrata odprem,
pljuča razpnem,
stečem bosonoga do skal,
ki nežno jih božaš,
drsiš,
se v penah vse do valov izgubiš.

Ti svoje telo prepustim,
poigraš se kot s travno bilko,
od obale odneseš,
dvigaš in spuščaš,
se potopim,
s prsti mivko na dnu vzvalovim,
se školjka prikaže,
kot otrok se razveselim,
se z izdihanimi mehurčki poigram,
se radostna soncu smehljam,
v vragolijah prevalov srce podivja,
otroško veselje kipi,
da brbotaje piham v gladino.

Z ležanjem na vodi,
utrujenost blažim,
me nežno božanje umiri,
se mi v spomin,
tvoj vonj zapiše,
se v srce zariše,
med nepozabne spomine.

:::::::::::::::::::::::::::::::


MORJE...
(21.8.07)

nad teboj se sklanja jata galebov,
si pogrnjena miza dobrote,
v krikih vreščanja in klepetanja,
proslavljajo obed.
Odrasle ptice poletijo do gnezd,
kjer jih čaka,
v pričakovanju čakajoči naraščaj.

::::::::::::::::::::::::::

PERO
(23.8.07)

Bela golobica,
obstreljena vzletela,
v letu pero izgubila,
da je v luži obležalo,
frfotaje se opotekla,
je na ploščad pločnika,
se v bližnji luži,
omočila grlo,
a ranjeno perut,
je mukoma za seboj vlekla.

::::::::::::::::::::::::::::::


NA TVOJIH KRILIH...

labodka,
se sonce in veter igrata.
Si kaj beležiš,
svoja doživetja ?
Kje vse si bila ?
S teboj delila bi doživetja,
letela mavrici naproti,
se z belimi ovčicami,
na nebu poigrala,
drsela na gladini voda,
kot gliser,
s svojim tovorom,
mladimi labodki,
plesala na parketu sveta,
v jatah,
prekrila nebo.

:::::::::::::::::::::::::::


SLASTNI SAD...
(25.8.07)

Slastni sad,
v barvi ljubezni,
te pokriva tvoj plašč,
skrivnostni plašč,
ki zakriva tvojo sočnost duše,
se brbončice veselijo,
dotika medenih kapljic,
ki jih je sonce,
upajoče grelo in sladilo,
da napoči dan,
ko se sokovi,
v notranjosti pozlatijo,
in željnega obdarijo,
z barvo ljubezni in zdravja.

::::::::::::::::::::::::::::


ANGEL...
(27.8.07)

Angel ob angelu,
vrtnico rumeno proti nebu usmeri,
spečemu angelu,
spokojnost nameni,
se v plesu z vrtnico angel ozaljša,
po omamnemu vonju rumene diši,
angel dehteči,
cvet mladenk,
dehti, zadrhti,
prebujenost odprtega popka.

:::::::::::::::::::::::::


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (5) KOmentar RSS
Objavil/a vvooodnarka, v 26-06-2007 16:14,
1. Navdihci
Se zahvaljujem za lepo oceno... pozitivno vsekakor na bralca deluje priložena slikca.
 

Objavil/a VILINČEK, v 11-07-2007 01:12,
2. navdihci...
Navdihci... Zelo dobro. Še posebno mi je všeč pesem: 
 
Sanjala sem, kako se svet vrti...  
 
 

Objavil/a vvooodnarka, v 11-07-2007 16:56,
3. Navdihci
VILINČEK :)  
 
Hvala za tvoj dotik in obisk :)  
Pod "navdihci" bo nastajala zbirka z delavnic. 
 
Moja želja je tako velika in zahtevna; da bi te sanje preplavile in poplavile svet, in odele v ljubezen. 
 
Lep dan ti želim ;) vvooodnarka 
 
 
 

Objavil/a VILINČEK, v 11-07-2007 20:21,
4. navdihci
Ti kar piši, naj te navdih vodi v vse smeri :) 
 
Hvala za lepe želje...
 

Objavil/a vvooodnarka, v 12-07-2007 08:58,
5. Navdihci
VOLINČEK :)  
 
Hvala tudi tebi za lepe želje :)  
 
O, s pisanjem pa je včasih tako, ko sanje izgubijo moč... pisanje boli :upset  
 
Lepo te pozdravljam :) vvooodnarka
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo