Naučila sem se na pamet. Vse bližnjice.
Pa vendar bi te poljubljala drugače.
Vsako sem drugače.

Ironija sreče te bo ve...

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Bele stene,
ura tiktaka,
otožen pogled dragih oči.

Vdihnem ti poljub z ustnic
v srce ga položim spat
vonj s kože ti ukradem
vtisnem ga v svojo dlan
tvoj nasmeh v s...

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Daj, sleci se hitro
in ne se dret.
Čez pol ure moram nazaj,
saj veš...

Ko svila bi lahko spregovorila...

Govorila bi o ljubljenju,
ki mu bila je nema priča...

o tem, kako si sramežl...

Jesensko listje v katedrali,
pajčevina spi v zvonovih,
v bronu kot mraz tih zrcali
obraz razbrazdane poteze,
v h...

Tvoje telo odkrito
odstrto zame
kot odeja
za popoldanski počitek
golo
izklesano v reko
v hrepenenje

sedim na klopi in čakam
čakam na meglo
ki tako nežno leže na mesto
ki se prikrade pod vsaka vrata
ki pokuka v vsako h...