| Od *Roberto* | 
					
			| Bla bla bla...
 Stopajoči počasni koraki,žvenket in pazlivi pogled,
 rdeča oprema z puhom odeta,
 dolga siva brada,
 dedec stari full postava.
 
 
  Črni zlatnik v njegovih očeh,skriva v uhah mrkevco,med,
 obup pa na cesti najde povsod,
 voda za grlo mu teče v grob,
 išče rešetko prepredene sanje,
 čudn je svet,popolno je stanje...
  Odhaja po cesti pa gledam za njim,v roki ma čike iz njih se kadi,
 vendar ne kadi se z tobaka vračilo,
 kadi se z glave bo vsak čas  odšel,
 in izginja v daljavi v smehu dobrote,
 pošilja pogled poslednji nazaj,
 ve da nikoli ne vrne pot ga v ta kraj.
  *Roberto*  Komentiraj pesem na forumu.(0 komentarjev)
 
 
  |