Soba,polna razbitih kozarcev.
Soba,zakajena in brez oken.
Brez vrat in brez luči,
brez ust in brez oči.

Zlati rez razreže najin vek,
rez naravnost skoz razum,
še zadnjo pamet mi odstrani
in drugi rez kar čez pogum
mu spet dovoli...

Pod lipo košato sedi
z očmi zasanjano sledi
prelepi beli ptici
v mislih jo preplavljajo spomini
na vsa lepa doživetja
ji ...

Sivo okno, čas nad mano ždi.
Tiha solza za prejšnjo spolzi.
V mojem srcu pa je hlad,
kje je kdo, ki me imel bo rad?

ti, ki nikoli ne pustiš, da bi
tvoja čustva uganila, kaj jim boš dal...

Včeraj sem plesal
v senci bitja poldne
in medtem ko sem hodil
se mi je korak razslikal
v zrcalo tihožitja.
Utrgal sem...

Sedi na klopi mož prastari,
mu malo kloni siva glava,
brez sanj z nasmehom spava,
lahak mu vetrič kodre mrši.

Z...

Videl sem te,
ko si odhajala po strmem bregu
v pristni želji,
da me ne bi srečala.

Želel bi zatreti svoje želje,
pozabiti na vse,
obhoditi življenje,
zaspati...

Odšel bi nekam...

Nekega dne bom skočil vate!
Božal te bom, grebel po tebi,
s prsti, z nosom, s celim telesom,
zakopal se bom v tvoje bistvo.