Šum morja…
Veter v krošnjah borovcev…
Blazina…
Midva…
Drget razgretih teles…
Ena sama vroča ...

Bele lilije v jutru so svežem
so se na vrtu mojem
razkazovale
in svoje dišeče bele liste
skozi jutranjo ...

Če ne prej, v pomladni belini česnjevih cvetov,
občudoval bom v žar steklenega ledu odeti grad,
vijugastno obvit s potjo kočije najine ...

Dnevi ob obali z najljubšima fantoma, natikam polžke na trnke… Dolgi sprehodi, onadva na skirojih, kilometri hitre hoje, pečejo me p...

privid gigantske naslade
ti in jaz
temeljna kamna
zavistnega Tutankamona

Zrem v nebo; polno črnih oblakov se podi po njem.
Zakrivajo sonce in močijo moja lica z dežjem.
Upam in upam, da posijal bi kakšen žarek ...

ko hodiva vštric
iz naju pada seme

zasejala sva vrt
roj čebel ga obiskuje

Rada bi pozabila,
da obstaja svet izven naju:
razmočeno črn,
lepljivo boleč.

Znal je zaliti moje korenine
z najsladkejšo tekočino.
Znal je negovati moja stebla,
posušene liste pobarvati zeleno.

Beri dalje...