Noč brez zvezd je kakor telo brez duše, poglej v daljino, poglej vse te solzice ki so obtičale v neskončnosti, solzice ki ne najdejo...

tu didan essem na
šelna tle htvojog
la vole ka koje
mogo čeko pate ni

Draga svetla luna,
odnesi moje čute daleč tja
in napolni moje prazno srce,
napolni ga s svojo čudovito milino.

...

V predsobi svojih misli
čakam na željen navdih,
nudi mi ga to življenje,
sončni žarki, morda nov stih.

Ne morem...

Kdo nas tukaj, zdaj želi objeti?
Mogoče le svoje srce odpreti,
ali ponovno zaživeti?

Zdaj je tu in tudi tam.
...

Vročično zrem v temno noč,
ki počasi vpija mojo moč,
rad zavpil bi - na pomoč,
toda ne morem,
saj začutil sem dih smrti.

Vzameš knjigo v naročje,
liste počasi obračaš.
Veš da ni tvoje področje,
v tuje misli se vračaš.

...

Berem kvazipesnikov izdelke
in rajši gnile poljske imam pridelke.
Tisti ki danes veljajo za poete.
Na žalost ne...

Poljanske legende govore,
tam dekleta v nogavicah spe.
Najlepše sanje si naplete,
tista, ki sama nogavice splete.

Napisal si pesem
in naglas jo prebral,
rekel da lepše
žal nisi znal.