Moji nohti se krušijo
ob stenah tvojega vrta
Nemočna se sesedam ob večerih
pod tvoje noge
Žlim sprati dlani
s solzami...

Peš in veselega srca koračim po domovinski cesti,
zdrav, svoboden, s svetom pred sabo,
dolga peščena pot me vodi, kamor le hočem. Beri dalje...

Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.

Srečno otroštvo in rana mladost,
vse mi je bilo s cvetjem postlano,
še vedel nisem kaj je bridkost;
ne ka...

Metamorfoza izpraznjenih aforizmov,
betežna sekvenca valovnih dolžin besede.
Nihanje-večna razpetost intelekta.
Fantom se izvije poh...

Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...

Brezvetrna tišina do meje.
Okrog zaobljenih vogalov je
bilo slutiti samo postavo,
ki je na znak vnašala veselje...

Pogled v oči,
strasti prebudi.
Kri steče v glavo,
da ta otrdi.

Izzivalni nasmeh,
misel na greh.
...

Kot smet,
v svoji nemoči ujet,
že spet...
Poet?
Med nebom in zemljo,
na križ življenja razpet!
Nemo,
brez besed,...

V čigavem poldnevu ljubezni
sva zamedila poljube?
Na drugi strani bivanj
so milostne sence.
Čarovnija upanja
...