Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

Vem, spiš. A nič ne sanjaš.
Sem ti jaz sanje vzela?
Potiho sem odšla v noč.
Bila je mrzla, bela.

...

Lep si v svoji nedotakljivosti.
Pod brezo prvi mokri sneg.
V veje spletajo se ustnice.
Sanjajo listje, šelest rjuh.
Ščip si moj...

V duševnem podzemlju zlate maske,
potresavajo strune nemirnega duha,
uklenjene v brezčutno togost izokvirjenih
misli. Blagodejna bol...

Čakam tvoje bele rjuhe -
mlado roso spomladanskih noči,
da me zbudi iz zimskega spanja
in ti stečem naproti.

Čolnič zadel je ob čeri,
nemočna lovim zrak.
Brodolomka na obali,
ovita sem v zvok narave.
Pozorna sem na vsak drslja...

Dvigni pogled z robov sanj
in ga usmeri na ulico.
Poglej, kako psi preganjajo lačne mačke.
Posode za smeti ...

Jaz,
poln mladostne moči
stojim pred tabo,
starec.

Jaz,
s svetom pod nogami
in z vzvišenos...

Kuža laja,
z repkom maja.
Ringa, ringa, raja.

Padam na obličje
jutranje rose,
ki zavila in objela
je prvi jutranji utrinek
in iz hiš privabila prvi Beri dalje...