Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Svetloba jutra, se skozi roleto plazi, izriva temo... V poltemi opazujem tvoj obraz. Dobro znane poteze so mi, gubice okrog oči... Sprašujem se,
kje v tem trenutku si? Poljubim tvoje speče oči, z ustnicami dotikam se lic, iščem ustnice tvoje, poljubim te, strastno, goreče... Zbujaš se v mojem objemu, počasi odpiraš oči, utapljam se v njih. Objemaš me, k tebi privijam se.
Ljubila bi se, tako počasi, lenobno, jutranje... Lačne tebe, žejna tvoje ljubezni vstajam in se trgam od tebe... ODHAJAM! Le, ljubezen ostaja!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Minljiva so sonca, ujeta v vecnost duha, spogledljiv je cas, utrujen od morij slovesov, svobodne misli, ostale so same, in vecerna molitev, je ograja ...
(0 glas)
