Ko boš lačna ujeda
zagrizla v meso,
to rdečo gmoto,
ki včasih je bilo srce, 

Rada bi pozabila,
da obstaja svet izven naju:
razmočeno črn,
lepljivo boleč.

Čakam, čakam dan za dnem na sivo-rdeči vlak.Čakam ga z vročo vnemo in rumenim pričakovanjem, da me odpelje tja kjer še nise...

rišem ti portret
s vso svojo krvjo
vse dajem v tebe
v tvoje ustnice...

Spomladanski tuš
Iz zemlje spira zimo
v besnečo reko.

Ogledala otroških radosti,
bežeče so misli odpeva,
bežeče v grenkobi osame.

Ogledala so duša,
a v ...

Kako se sama vidim, povedati
ne znam? Pogled? Drugačen je odsev,
od znotraj viden. Vam prazen je odmev?
Ne da se brati? - Utopija je...

vlak v Perzijo
arabizirajoče preminja oljčnost,
davno preminulo ob perzifikaciji,
vnovič oživljeno
na kamnitem stolpu...

Vstani gnida in zadihaj zrak,
v zaporu imenovanem Dom,
hladna toplina in neumna družina
so tvoj paznik in sojetnik.

ostale so črepinje tvojih dni,
na mojih dneh,
kot kake mučne sanje, ki sva jih
kovala v kilometre
in pletla v milje....