Puščoba, sama puščoba,
siva pokrajina,
trohnoba, sama trohnoba
v drobju mojga spomina,
brezglavo mi dirja sivi konjič...

Otoček. Oblak je borovce odel v slano senco.
Čolniček. Človek je vzljubil turkizno svetlobo.
Turkizno lesketajoča se kapljica morja se br...

Dan vleže se v objem noči,
po deželi razlega se tišina,
narava umirjena zaspi,
starka, ki pristaja ji črnina.

...in je tekel.
Tekel je
kot reka,
nezadržno, silovito.
Tekel je,
ne vedoč,
ali je reka,

...

Pisala je dnevnik; bolj kot vse knjige,
bolj kot vsa svetovna literatura,
me je mikala ta njena brošura,
ta nje...

Jutro se prebuja,
nad otokom se nebo obarva rdeče,
sliši zgodnje se prebujanje narave,
na obzorju dviga sonce se žare...

Človek mora nesrečno živeti,
srečno živijo le slepi, neumni
in zadeti,
ob dozi sladke iluzije.

Daj, objemi me okrog pasu
in me stisni k sebi, saj veš,
moje srce pripada le tebi.

Daj, da se skupaj zbudiva,
tako kot že ...

Bolj temna,
kot kdajkoli prej!
Brez upanja,
ni upanja,
da kdaj sonce vzide!

danes, prvič:
perje pod obutvijo časa
lebdenje
nekaj besed nad tlemi
brez kazalcev
pripeta na neskončnost
v glasni ti...