Hotelska avla. Klavir.
Ti lovim tipke v času,
akorde postavljam v dur,
pokam od želja
in vesolje je dvorišče
moji sreči...

Polna luna
se je utopila
v moji žalosti.

priletele so
bele price tvojih sanj
globoko v moje naročje

kot trepetlika sem
na razmočenih tleh

V množici ljudi sam sedim.
V srcu osamljen v temo strmim.
Rad bi zagledal ta kot nekoč,
Ko ljubil sem.
A vse kar ...

Morda jutri,
ko zopet slišim tvoj glas,
bo drugače.
Mogoče jutri,
ko zopet bom žejna besed,
bo lažje.

Že dolgo nisem stal
na pomolu
in gledal ljudi.
Kako valovijo.

Kako, da spet čutim prehlad,
ki sem ga pokopal pred dnevi?
Ko sem bil še sam
in sem pretakal mačje solze?

Na kožo mi ležeš
Kot težek izpuh
V mojih ustih si zver
Žejna v grlu

Zamislek nad svetom.
Ljudje morijo.
Ljudje trpijo.
So podobni teletom?

----------