| Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Uničen, odtujen
brez cilja tavam naokoli;
V smisel zatopljen,
obesm se na lepi drog.
Tam življenje se zvrti
mi pred očmi;
A tam si le ti,
sladka žalost od ljubezni. Po nekem času
vzamejo me smrti iz rok;
Počutm se odrasu in
iz mene močno sili jok. Noben me več ne sliši,
nihče me več ne čuti;
Kmalu bom spal v temni hiši,
kjer se le še strah sluti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
