Paranoja
Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Uničen, odtujen brez cilja tavam naokoli; V smisel zatopljen, obesm se na lepi drog.
Tam življenje se zvrti mi pred očmi; A tam si le ti, sladka žalost od ljubezni.
Po nekem času vzamejo me smrti iz rok; Počutm se odrasu in iz mene močno sili jok.
Noben me več ne sliši, nihče me več ne čuti; Kmalu bom spal v temni hiši, kjer se le še strah sluti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
18:56 - 08.01.2010
Jeza, žalost, strah,
sanje, mesec, luna,
ne sprašuj zakaj...
Logično se zdi,
dokler ne odpre z...
Beri dalje...
21:06 - 16.05.2011
Ostale so samo kosti,
brez mesa
znanilke časa in daljave.
Vse je utonilo v tebi,
v meni,
v času, ki molč...
Beri dalje...
20:45 - 08.01.2007
Razdri me, odpri me,
naj mi duša poleti.
Nato pusti me,
naj se življenje novo naredi.
Naj postane človek? Ne!!!
Ker bežal bi, ja...
Beri dalje...
12:53 - 08.02.2005
Sediva. Besede v zraku - čas beži ...
...
Beri dalje...
11:19 - 14.11.2011
Obupan, v samoti neizmerni,
kot blazen kričal bi v gluho noč,
če ne bi vedel, da je nemogoč
vsak moj klic, ker ...
Beri dalje...
21:29 - 06.02.2005
Težka sila, teža spomina, gravitacija se v fiziki imenuje, me vleče nazaj v orbito staro.
...
Beri dalje...
17:54 - 07.06.2007
Tiha noč je, a ti čuješ sladko melodijo.
Tiha noč in brezveterje...
v tej tihi noči sprehajaš se ob reki,
ob m...
Beri dalje...
07:14 - 23.08.2010
Lačen sem hrane, da preživim
iz njene sestave se spoznavam učim,
ona preganja lenost iz me,
uči me, da iščem, kako priti do ...
Beri dalje...
15:35 - 31.01.2011
Od tam kjer je moj dom, že od daleč vidiš zvon, mogočna cerkev tam stoji, Miklavž iz zvona govori...
Povsod ravnica, polja so...
Beri dalje...
22:04 - 30.10.2006
Moj pot je v poti
ki me vzpenja k njim
v Rim zavesti kjer
se Pitijina zenica r a z š i r i
mi v sedem drobnih ...
Beri dalje...