Paranoja
Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Uničen, odtujen brez cilja tavam naokoli; V smisel zatopljen, obesm se na lepi drog.
Tam življenje se zvrti mi pred očmi; A tam si le ti, sladka žalost od ljubezni.
Po nekem času vzamejo me smrti iz rok; Počutm se odrasu in iz mene močno sili jok.
Noben me več ne sliši, nihče me več ne čuti; Kmalu bom spal v temni hiši, kjer se le še strah sluti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
14:34 - 04.12.2005
Po mestu se nosiš kot pav, živiš v prepričanju, da vsako dobiš, ki si jo zaželiš. Pri meni vse besede so zaman: hiša, avto, den...
Beri dalje...
00:09 - 02.04.2010
Z višine dol gledam,
opazujem svoj odsev.
Iščem svojo dušo,
iščem Tvoj napev.
Opazujem um
in misel ki ...
Beri dalje...
19:57 - 12.03.2012
Nolens volens
Za časa življenja je Platon začutil,
da je viden in čuten le v ljubezni bog
on kot takšen nudi pobožnost...
Beri dalje...
19:40 - 08.11.2004
...
Beri dalje...
19:58 - 01.09.2008
Bojim se,
strah prerašča v smrt,
bojim se uma,
strah misli,
senčni vrt.
K soncu sem hitel,<...
Beri dalje...
18:45 - 19.08.2009
Rišem slike, prizore
z besedami
ujamem trenutke
na platno
si mislimda ustvarjam lepo
delim to š...
Beri dalje...
08:23 - 30.06.2008
Danes, vem, bom znova taka, kot še včeraj sem bila.
Tista, ki te nežno čaka, čeprav Vulkan žge iz srca.
Ne izgovorim j...
Beri dalje...
20:44 - 01.02.2005
Spoznanje, ki so dolgo ga iskali, da rešitve ni, nikdar niso spoznali... Jokala narava, jokal je svet, groza prihajala je spet ...
Beri dalje...
19:01 - 15.07.2007
Pogreznile so rdeče sanje
za seboj še zemljo. Valovanje
vode je potihnilo nalahno,
kot bi zadrževalo vdih morje.
Beri dalje...
16:29 - 11.11.2004
Živim… A vseeno umiram. Iz dneva v dan me je manj. Stojim na bregovih reke mojih sanj. Krotim ji vrtinec. Potopim se van...
Beri dalje...