Paranoja
Napisal/a Uroš, v sobota, 11. dec. 04
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Uničen, odtujen brez cilja tavam naokoli; V smisel zatopljen, obesm se na lepi drog.
Tam življenje se zvrti mi pred očmi; A tam si le ti, sladka žalost od ljubezni.
Po nekem času vzamejo me smrti iz rok; Počutm se odrasu in iz mene močno sili jok.
Noben me več ne sliši, nihče me več ne čuti; Kmalu bom spal v temni hiši, kjer se le še strah sluti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
09:39 - 09.10.2011
Spomladi zelena poveča
nevidno ljubezen, kot leča,
ki nam približa neznatne stvari,
in vse, kar je majhno, zgub...
Beri dalje...
17:01 - 13.11.2005
V čisto svojem času, hodeč pot samotnežev. Čez poljane nekončane, čez širine neizpete. Letajo.<...
Beri dalje...
19:25 - 27.11.2010
sploh ne vem kaj nej nrdim,
sam zdej punoc vec nc ne spim,
in vedno pol sprasujm se v druzbi tisine,
kaj bi blo,ce bi blo,
Beri dalje...
05:02 - 01.04.2006
Kadar volkovi tulijo v temno noč, prevzame me njihova premoč. Tako odločno v nebo zrejo in vedo, zakaj to počnejo.
...
Beri dalje...
17:22 - 01.06.2006
Sedim in opazujem nebo, je enako, kot je bilo včeraj, a občutim, da vseeno prihaja, tisti dež, ki me spremeni.
...
Beri dalje...
13:10 - 10.09.2009
Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.
...
Beri dalje...
11:47 - 16.01.2007
I OKRAVI INSÓNCU
II OKRAVI INTEŽKI MEHANI ZACIJI
III OPSIH
IIII OKRAVI INBIKU
...
Beri dalje...
15:14 - 13.09.2006
Odhajam iz sveta materialnih silnic
v svet notranjih zubljev,
kjer ogenj čisti in ubija klice,
ki vabile bi me
na...
Beri dalje...
21:43 - 21.01.2007
ko ruj v škrlatu ponori
v srcu veter se ustavi
ko sled stopinje zažari
se mah prilega skali
...
Beri dalje...
22:35 - 26.08.2006
umiral in klel bi
samega sebe,saj niti toliko usode ni, da ponizan
pred tabo bi bil , da vsaj poljubi
moji bi dotaknili
Beri dalje...