|
|
v ljubljani se vesolja ne vidi |
|
|
|
Od matjaž
|
|
Kako smo, kje smo,
in kako kaj danes pada sneg?
Je težak, je leden, je igriv,
ali le samo ljubljansko siv.
Oranžno je nebo v Ljubljani
saj svetilk je le preveč.
Malo teme, kakšna zvezda,
to res ne bi bilo odveč.
Zapri oči in pot v dušo
vsej svetlobi in lučem.
Upihni svečo v svojem srcu
upanje skrij vsem očem.
Če zdela pot se ti bo malo čudna,
kruta, mrzla, brez potrebe…
počakaj, da oči privadijo se teme.
Da uzreš vesolje v svoji duši.
Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)
|
|
|
|
|
Naključne |
-
17:49 - 18.11.2007
Sončna sem
Ko me pogledaš
Živosrebrno
...
Beri dalje...
-
20:16 - 24.09.2008
Točaj : Tako, zdaj pa le brž odrini, da ne boš delal družbo temi. Noč ima svojo moč, če te ujame, lahko ti ves pogum vzame!
Beri dalje...
-
02:27 - 24.07.2005
V noči toplih dni,
le kje si zdaj ti,
zapustil si me,
in od takrat te več ni.
...
Beri dalje...
-
00:31 - 13.11.2004
Križanje z pinceto smrti,
kakor tihi šah portret,
vrvice pod toplim podom,
vse ožgane od tapet. Beri dalje...
-
13:13 - 06.08.2008
Pretvarjaš kaos v obliko,
iz packarije delaš sliko.
Boš smrt predstavil kot življenje,
naivnim vsilil svoje mne...
Beri dalje...
-
09:23 - 09.11.2007
Čutim njegove ustnice,
ki kradejo moje poljube.
Čutim njegove prepovedane objeme.
Čutim njegove dlani,
k...
Beri dalje...
-
22:42 - 09.11.2007
1
2
3
4
5
...
Beri dalje...
-
11:52 - 21.07.2006
Vse kar je v meni, kar nosim v očeh,
je slika mojega življenja, odraz duše in srca...
vsak korak, ki me vodi čez korenine,...
Beri dalje...
-
19:13 - 07.06.2006
Gledam tvoje zbegane daljave,
sanjave sence večnega obzorja,
pregnane obljube neskončnih hrepenenj,
zbledele črke na pozabljenih gr...
Beri dalje...
-
18:50 - 20.04.2011
En, dva, tri,
rime več ni,
verzi so odšli,
ostale so skrbi.
Muza moja,
me je zapustila.
Beri dalje...
|
|
|
|
|
