Mogočno odzvanja zven zvona,
ki bridka usoda časa bije ga,
že mnogo let in vrsto dni,
oozarja da večnega pač nič ni.

Polje, kjer sem sadil.
Je nehalo zoreti.

Tunel je neizogiben.
V vetru razpira ptica krila.

Kako naj ti povem,
da ljubim te...
Kako ti naj priznam,
da si mi vse...
Več kot zvezde, sonce, sneg,
več kot mesec v neba ...

Ali je Mrlič zares mrtev?
Koga briga?
Vse je v redu, dokler so kosti pokopane.
Vse je v redu, dokler gnije.
Vse je v ...

Zakaj preveva misel me,
Da v objemu tvojem bi se razcvetela,
Poljube z ustnic tvojih pila,
Dotike tvoje v globinah svojih občutila,<...

Moj svet prepreden je iz lepih sanj,
nemirna duša, ne da mi spati,
zato prepevam vsak nov dan,
ker žel...

Ponižana sem bila,
po tvoji zaslugi sem trpela,
po tvoji zaslugi si smrti želela.

Trpela sem in jokala v temi,
...

Vrata se odpro
pa ne sama
porineš jih vsiljivo
da se s sten odlušči omet
stare gospe hiše ...

Podoji me nedrje
zeleno, vzvalovano.
Nasiti požrešne čute.
Povleci za nit hrepenenja,
odvij pričakovanja...

Napisane pesmi,
so imele namen.
Niso ga dosegle,
zato več ne pišem.

Več te ne rišem,
port...