Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
lovil ravnotežja s podnebjem.
Srce se je
motor in metulj,
vedno samo
v znak obstanka,
pognalo v široko
križišče jezer in vrhov.
In nisem
statiral teatru količine,
enako niču,
usnjenemu zraku
in plastičnemu nebu.
Vladal sem svojemu
in nebeškemu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (7)
Objavil/a ajda, v 24-04-2007 10:50,
1. Nikdar nisem...
Bor, lepo brati tvojo poezijo, ko se vate naseli zatisje in muzi dopustis prijetno dremanje, te preseneti in ti da navdih in rodi se dopadljivo...
lp, ajda
Objavil/a VILINČEK, v 24-04-2007 20:17,
2. nikdar nisem...
Tvoje pesmice so vedno nekako skrivnostne. Ravno zato ne dajo miru in moraš nekako vrtati v njih. Kar je seveda pozitivno, ker si v nekomu vzbudil neke občutke. Najprej tega nisem mislila spisati, pa vseeno. Jemlji to kot pozitivno kritiko. Pogled skozi moje oči...
V svojem ustvarjanju nimaš posebnih problemov, ne dovoliš si premikati, dihaš svoj zrak in kraljuješ svojim občutkom, ki te dvigujejo na vse strani neba, utripaš sam zase.
Objavil/a Bor, v 25-04-2007 14:11,
3. nikdar nisem...
ajda, mi je všeč, da ti je všeč vilinček, tvojemu komentarju ni kaj dodati, "dihati svoj zrak, kraljevati svojim občutkom, utripati sam zase..."je enako pero, ki napiše pesem, pesem z občutkom, upam, da ga ta pesem ima. LP
(1 glas)
