Ujet pogled
metulja v vetru
je ustavil čas,
ko nežen dotik
tvojih las
prestopil prag je sanj.

Kdaj sem zadnjič ti držal roko
in kdaj moje srce je zate še bílo?
Ker vse kar lahko vidim:
turobna tiši...

Le kaj je poleg tvojega nasmeha?
Ljubečega pogleda tvojih oči?
Da vse, kar sem storil brez greha
bilo je. Je. In bo. Kot ti....

Da imaš pravico do svoje resnice,
je povsem samoumevno,
a tudi jaz imam pravico,
da mislim s svojo glavo.

So stvari,
ki lebdijo
v polju nezaznavnega,
ker dobro skrivam.
Ampak tebi
pokažem.

Borovec v vetru vzdrhti.
V daljavi se ugasnejo luči.
Deklič sanja ljubezen.

Valovanje dveh zelenih
listov v distanci,
je bilo enako hoji v štric.
Hoja v štric,
pa je bila enaka...

Poslušal sem jih ob kavi...
Vsi so bili kot politiki,
modrovali kaj bi bilo bolje,
česa ne bi smelo biti,
odstavljali...

Zelena
modra
sinje modra
barve jutranjega razgleda
list papirja
dva ptiča
ti nekje daleč
meni bl...

Rojena iz globine tišine,
tišine, polne kričanja in hrepenenja..
Ta tišina nikoli ne mine,
minevajo le stoletja ml...