Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Imela voljno kožo je drhtečo,
ko stal sem gol
pred njo v žaru slep
sem dvignil jo
visoko kot na nebu
zaokrožil sem nebeški krog.
Me gledala je kot Marija
iz te višine ljubljena
ne vem odkod moči v meni
morda čistoča nje,
jo lajšala.
Spustil sem jo na tla presrečen
gledal od blizu te oči
takšna mehkoba in milina
srce sta mi vsrkali,
občutek je postal grozeč
srce me je zapustilo
a mene kot, da bilo ni več.
S starši odšla
je preko oceana
vzela res mi je srce
vsaki dan ji pišem pisma
daj draga vrni vsaj,
trenutke te.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a ajda, v 21-03-2007 21:17,
1. Imela je...
ko nekoga postavimo na prestol, ga obcudujemo kot bitje, ki lebdi in je za nas carobno, jo ljubimo z vsem svojim bitjem...padec...realna tla..sanje se razblinijo...... Tomi, otozno ...
(0 glas)
