Koja ti je ovo pjesma
da se ne čuje;
zašto skrivaš je u mraku
duše očajne?

Zaslutim v sebi vesoljno zahtevo,
ki dušo vodi na končni izpit
vsaki vdih je začimba za uk hrepenenja
obenem mi misel podarj...

Jaz sem tam
kjer ti ne moreš biti.

Tavam med nepreglednim
poljem zlatego valovečega klasja,
moje misli se zliva...

Čas neskončen, drzno hiti,
človek minljiv
preprosto ne sledi...

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?
Objokana?
Oh, daj mi mir!
Kaj ne vidiš, kako sem raztrgana?! Beri dalje...

Pišem besede ob sveči.
Bežijo misli in letijo.
Zapišem samo trenutke
Ko veter usmeri svetlobo
Proti listu
Vse ostalo ...

stojimo v vrste postrojeni
z bajoneti in čeladami
da se lahko ustavimo pred ogradami
in nekdo zakliče - Mirno!

Za sončnimi očali skrival skrbno
poglede svoje žgoče sem pred tabo,
bolestno se nasmihal, kimal z glavo
in šala...

V tem svetu vsemogočih silnic
človek išče svojo prvinskost,
telo ga vabi na eno stran,
notranjost vonjaš kot cvet nepoznan. ...