Pravimo, da živimo v svobodnih časih,
zakaj torej, pazimo na besede?
Ne, to ni olika, ampak naših
želja in dejanj prepovedan...

Svetloba in tema sta pomešana.
Črno in belo... včasih sivo...
Vsak dan je kot lov na sedmico.
Na budilki se zaustavijo številke. Beri dalje...

Pogrbljenih leđa,
da vide da nosim nevidljiv teret,
ulazim pod tuđe krovove
ali umjesto da se prepustim
...

Kako naj ti povem,
da ljubim te...
Kako ti naj priznam,
da si mi vse...
Več kot zvezde, sonce, sneg,
več kot mesec v neba ...

Smrt njim, ki ponosni stojijo na gomilah trupel naših sanj.
Smrt njim, katerih pogledi počivajo na mestu v dolini;
upirajo svoje oči v st...

Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...

Spoštovanje dežja
razširi čustva do skoraj nevzdržnih mej
Da se zenici napneta
v žareča kroga

Vrzi svojo knjigo v puščavo
naj ti prah pove vse.
Vse tvoje misli in vse kar je ostalo
prepustiš ...

Ne ! Ne smem. Ne smem jokati !
Moram ! Moram pokončno stati !!!
Kot hrast,
ki ne more bolečina ga izruvari !...

Dan vleže se v objem noči,
po deželi razlega se tišina,
narava umirjena zaspi,
starka, ki pristaja ji črnina.