Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Samevam v tišini z okusom grenkobe,
k tlom pa me vleče veriga realnosti.
Na eni strani želja po zatekanju v narisan svet,
na drugi stani dejansko stanje-občutek praznine.
Ne morem naprej.
Občutek, da sem za večno obtičala na semaforju življenja,
se vse bolj oklepa mojih misli.
Stari znanci se vozijo mimo,
imajo zeleno luč,
jaz pa sem obtičala pri pokvarjenem semaforju,
ki vedno sveti rdeče.
Mogoče ga juti popravijo...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 21-03-2007 21:32,
1. semafor
bos rekla, spet ta ajda.....no...... vsebina je zelo dobra, sprehodi se pa po pesmi in nasla bos tipkovne napake, pa priklenjuje mislim, da ni uhhhhh, pustimo to ok?
in kot receno, pesem je zelo dobra!
lp, ajda
Objavil/a black_angel, v 08-04-2007 12:57,
2. ...
hvala ajda, da si se ustavila ob tej pesmi. lp black_angel
(0 glas)
.....no...... 
