Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Brez sanj me beda je nekoč rodila
na nek deževen, običajen dan.
Megla se je nad zibelko spustila
in od tedaj kot da bi bil zaznamovan.
Prehodil sem, preromal dolga pota.
Srečaval sem na tisoče vseh vas,
a kot da nekaj bi mi šepetalo - zmota...
Da zmota je ta svet in vi in jaz.
Nikjer bilo ni pametne razlage
zakaj je svet in čas in ne nazadnje bog?
Bilo le golo dejstvo je, da zmage
izbojeval ne bo si človek ampak bog..
Se morda zdelo je vse to le meni,
da je življenje komaj jalov trud,
ki ga na koncu vseh pričakovanj požanje
nekdo ki zanj nikoli ni imel zaslug.
In kaj je smisel, če vse smrt zaključi,
ko ves betežen, shiran, beden ležeš v grob?
Če si tako vseveden, bog, me ti pouči
zakaj veselja, sreče manj je kot tegob?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
