Napisal/a jani, v sobota, 03. mar. 07 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Puhnil zadnji cigaretni dim sem skozi usta,
jutra vsa bila le vedno bolj in bolj so pusta;
pa kje je ona, kje je dom in kje uspeh,
povrh pa zloba in zahrbtnost v vseh...
Mrzle ulice na poti so domov,
krvava rana srca, v njej je sol,
vsak korak je lažji, bolj mehak,
vedno bližje cilju moj je vlak.
Nepremični lik visi nasproti sanj,
nesmrtnost je izblinila v stran;
nikdar več ljubimec, sin, kolega,
in prav nobenega spomina več od tega.
Ko se kava ohladi,
misli zopet zrinejo se tja,
svet v črnem naproti mi hiti
in vem da tam sem jaz doma...
Saj ne vem al sem bolj morilec ali žrtev,
vem le to in žre me da sem mrtev...
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|