Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Puhnil zadnji cigaretni dim sem skozi usta,
jutra vsa bila le vedno bolj in bolj so pusta;
pa kje je ona, kje je dom in kje uspeh,
povrh pa zloba in zahrbtnost v vseh...
Mrzle ulice na poti so domov,
krvava rana srca, v njej je sol,
vsak korak je lažji, bolj mehak,
vedno bližje cilju moj je vlak.
Nepremični lik visi nasproti sanj,
nesmrtnost je izblinila v stran;
nikdar več ljubimec, sin, kolega,
in prav nobenega spomina več od tega.
Ko se kava ohladi,
misli zopet zrinejo se tja,
svet v črnem naproti mi hiti
in vem da tam sem jaz doma...
Saj ne vem al sem bolj morilec ali žrtev,
vem le to in žre me da sem mrtev...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
